Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. clena in prvega odstavka 91. clena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
    o razglasitvi Zakona o javnem narocanju (ZJN-2)

Razglasam Zakon o javnem narocanju (ZJN-2), ki ga je sprejel Drzavni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.

st. 001-22-183/06

Ljubljana, dne 1. decembra 2006

dr. Janez Drnovsek l.r.     Predsednik     Republike Slovenije

Z A K O N
    O JAVNEM NAROCANJU (ZJN-2)

Prvi del
    SKUPNE DOLOCBE ZAKONA

Prvo poglavje
    SPLOsNE DOLOCBE

1.1. Predmet urejanja zakona

1. clen

(predmet zakona)

(1) Ta zakon doloca obvezna ravnanja narocnikov in ponudnikov pri javnem narocanju blaga, storitev in gradenj.
    (2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenasa Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta st. 2004/18/ES z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih narocil gradenj, storitev in blaga (UL L, st. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih narocilih (UL L, st. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES).
    (3) Ce narocnik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem podrocju ali podrocju postnih storitev, veljajo za narocanje v zvezi s to dejavnostjo dolocbe zakona, ki ureja javno narocanje na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev.

1.2. Definicije pojmov

2. clen

(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)

(1) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
    1. "Dinamicni nabavni sistem" je nacin izvedbe postopka javnega narocanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski nacin. Uporablja se pri obicajnih nabavah, katerih znacilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve narocnika. Ta postopek je casovno omejen, ves cas trajanja omogoca udelezbo ponudniku in ponudnici (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), ki izpolnjuje pogoje in je predlozil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
    2. "Elektronska drazba" je ponavljajoci se postopek, kot del postopka javnega narocanja, ki poteka na elektronski nacin, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljsanje ponudbe v okviru dolocenih elementov.
    3. "Elektronska sredstva" pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vkljucno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se posiljajo ter prejemajo po zici, radiu, mikrovalovnih, opticnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
    4. "Enotni besednjak javnih narocil (CPV)", sprejet z Uredbo Komisije (ES) st. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) st. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih narocil (CPV), (UL L, st. 329 z dne 17. 12. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/2002/ES), je enakovredna referencna nomenklatura, ki se uporablja v javnem narocanju. Enotni besednjak javnih narocil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru razlicnih razlag podrocja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
    - Enotni besednjak javnih narocil in NACE (Splosna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na podrocju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
    - Enotni besednjak javnih narocil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev - zacasna razlicica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
    5. "Gospodarski subjekt" je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizicna oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
    6. "Industrijski ali poslovni znacaj" ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
    7. "Javno narocilo gradenj" je javno narocilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na podrocju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih doloci narocnik. "Gradnja" je rezultat dejavnosti iz te tocke, ki predstavlja gospodarsko in tehnicno funkcionalno celoto.
    8. "Javno narocilo blaga" je javno narocilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z moznostjo odkupa ali brez te moznosti. Javno narocilo, katerega predmet je dobava blaga in vkljucuje storitev namestitve in instalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot "javno narocilo blaga".
    9. "Javno narocilo storitev" je javno narocilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali vec storitev iz Seznama storitev. Javno narocilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot "javno narocilo storitev", ce vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v narocilu. Javno narocilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vkljucujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na podrocju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu narocila, se obravnava kot javno narocilo storitev.
    10. "Kandidat" je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurencnem dialogu na podlagi narocnikovega povabila k sodelovanju izkaze interes.
    11. "Narocnikove spletne informacije o javnem narocanju" so del spletne strani narocnika, ki vsebuje informacije o javnih narocilih, ki jih narocnik namerava oddati, se izvajajo, so preklicana ali zakljucena, predhodna informativna obvestila, ter vsakrsne druge informacije, ki koristijo potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudb, kot so kontaktna tocka ali kontaktna oseba, njena telefonska stevilka, stevilka telefaksa, postni in e-naslov.
    12. "Okvirni sporazum" je sporazum med enim ali vec narocniki in enim ali vec ponudniki, katerega namen je dolociti pogoje za narocila, ki se bodo oddajala v dolocenem obdobju zlasti glede cene in, ce je to mogoce, upostevaje kolicino.
    13. "Pisen" ali "pisno" pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali stevilk, ki se lahko prebere, natisne in nato poslje. Pomeni tudi informacije, ki se posiljajo in hranijo na elektronski nacin.
    14. "Pogodba o izvedbi javnega narocila" je odplacna pogodba med enim ali vec ponudniki ter enim ali vec narocniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
    15. "Ponudnik" je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizicna oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo.
    16. "Popolna ponudba" je ponudba, ki je pravocasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
    17. "Formalno nepopolna ponudba" je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ce je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
    18. "Pravocasna ponudba" je ponudba, ki jo narocnik prejme do izteka roka, dolocenega za prejem ponudb.
    19. "Nepravilna ponudba" je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena ocitno sestavljena na nacin, ki ni skladen s pravili postene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. clena tega zakona.
    20. "Neprimerna ponudba" je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega narocila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam narocnika, dolocenim v razpisni dokumentaciji.
    21. "Nesprejemljiva ponudba" je tista ponudba, katere ponudbena cena presega narocnikova zagotovljena sredstva.
    22. "Portal javnih narocil" je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor narocniki neposredno posiljajo v objavo obvestila o javnih narocilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
    23. "Odprti postopek" je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predlozi ponudbo.
    24. "Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti" je postopek, katerega namen je oddaja javnega narocila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predlozi prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi narocnik.
    25. "Postopek s pogajanji" pomeni tisti postopek, ki vkljucuje pogajanja z namenom oddaje javnega narocila, v katerem narocnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za narocilo.
    26. "Natecaj" je postopek, ki narocniku omogoca, da pridobi, predvsem na podrocjih urbanisticnega ali prostorskega in krajinskega nacrtovanja, arhitekture, inzeniringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, nacrt ali projekt, ki ga izbere zirija po razpisu natecaja z ali brez podelitve nagrad.
    27. "Konkurencni dialog" je postopek, ki ga narocnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih narocil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem narocnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali vec variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih narocnik izbrane kandidate povabi, da predlozijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te tocke se za javno narocilo steje, da je "posebno zahtevno", ce ni mogoce objektivno:
    - opredeliti tehnicnih specifikacij v skladu s tocko b), c) ali c) tretjega odstavka 37. clena tega zakona, ki bi lahko zadovoljila narocnikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
    - dolociti pravnih in/ali financnih elementov projekta oziroma predmeta javnega narocila.
    28. "Postopek zbiranja ponudb" je postopek javnega narocanja, v katerem narocnik pozove k predlozitvi ponudb najmanj tri ponudnike, ce je na relevantnem trgu zadostno stevilo ponudnikov.
    29. "Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi" je postopek javnega narocanja, v katerem predlozijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem narocilu, objavljenega na portalu javnih narocil.
    30. "Predhodno informativno obvestilo" je objava namena oddaje javnih narocil blaga, storitev ali gradenj za naslednjih 12 mesecev.
    31. "Sklop" je del javnega narocila, ki tvori zakljuceno celoto in ga je mogoce oddati loceno.
    32. "Skupni nabavni organ" je narocnik, ki na podlagi pooblastila drugih narocnikov ali pristojnega drzavnega ali obcinskega organa:
    - naroca blago in/ali storitve ali
    - izvede postopek oddaje javnega narocila ali izvede postopek za sklenitev okvirnega sporazuma za gradnje, dobave blaga ali storitev.
    33. "Svetovalni odbor za javna narocila" je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov in predstavnic (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) drzav clanic Evropske unije, ki redno preucuje na predlog Komisije ali drzave clanice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi narocili.
    (2) Za namene 2. tocke prvega odstavka 17. clena in 97. clena tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
    1. "Javno telekomunikacijsko omrezje" pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoca prenos signalov med dolocenimi omreznimi prikljucnimi tockami po zici, mikrovalovnih, opticnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;
    2. "Omrezna prikljucna tocka" pomeni vse fizicne povezave in specifikacijo njihovega tehnicnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrezja in so potrebne za dostop do tega javnega omrezja in za ucinkovito komuniciranje v njem;
    3. "Javne telekomunikacijske storitve" pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih upravljanje so drzave clanice posebej dodelile enemu ali vec telekomunikacijskim subjektom;
    4. "Telekomunikacijske storitve" pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in/ali usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrezju s pomocjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radijske radiodifuzije in televizije.

3. clen

(narocniki)

(1) Narocniki po tem zakonu so:
    - organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
    - javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
    - javni gospodarski zavodi in
    - druge osebe javnega prava.
    (2) "Oseba javnega prava" je po tem zakonu vsaka oseba:
    a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splosnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega znacaja,
    b) ki je pravna oseba in
    c) je v visini vec kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega vec kakor polovico clanov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
    (3) Za narocnika se steje tudi zdruzenje, ki ga oblikuje eden ali vec narocnikov iz prvega odstavka tega clena.
    (4) Informativni seznam narocnikov je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvesca Komisijo o spremembah na seznamu narocnikov.
    (5) V primeru dvoma, ali dolocen subjekt izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo narocnika po tem zakonu, lahko subjekt, ki izkaze pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa narocnika. Ce se z odlocitvijo ministrstva, pristojnega za finance, subjekt ne strinja, o tem odloci vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa narocnika doloci vlada z uredbo.

4. clen

(obravnavanje gospodarskih subjektov)

(1) Narocnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje dolocene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizicne ali pravne osebe, ce sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v drzavi clanici, v kateri je ustanovljen.
    (2) Ne glede na prejsnji odstavek pa lahko narocnik v primeru javnih narocil storitev, gradenj ter blaga, ki vkljucujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter instalacijska dela, ne glede na to ali so ponudniki pravne ali fizicne osebe od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega narocila.
    (3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predlozijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Narocnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povezejo v kakrsno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo narocila od izbrane skupine zahteva predlozitev ustreznega akta o skupni izvedbi narocila (na primer pogodbe o sodelovanju), ce je to nujno za uspesno izvedbo javnega narocila.
    (4) Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del narocila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
    (5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano narocilo, v razmerju do narocnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega narocila.
    (6) Vlada z namenom zagotovitve financne discipline s predpisom natancneje doloci pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti narocnika, da na podlagi potrjenega racuna oziroma situacije neposredno placuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora racunu oziroma situaciji obvezno priloziti potrjene racune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
    (7) Narocnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predlozijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z javnim narocilom, zlasti v primeru javnih narocil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.

1.3. Temeljna nacela

5. clen

(nacela, na katerih temelji javno narocanje)

Ureditev, razvoj sistema javnega narocanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na nacelu prostega pretoka blaga, nacelu svobode ustanavljanja, nacelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, st. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na nacelih gospodarnosti, ucinkovitosti in uspesnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega narocanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

6. clen

(nacelo gospodarnosti, ucinkovitosti in uspesnosti)

(1) Narocnik mora izvesti javno narocanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in ucinkovito porabo javnih sredstev in uspesno doseze cilje svojega delovanja, dolocene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proracunskih in drugih javnih sredstev.
    (2) Ce predmet javnega narocila dopusca in ce to prispeva k vecji gospodarnosti in ucinkovitosti izvedbe javnega narocila, mora narocnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoce ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem vecjo dostopnost javnega narocila gospodarskim subjektom.

7. clen

(nacelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)

(1) Narocnik v postopku javnega narocanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati moznih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega narocanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprecevanju omejevanja konkurence.
    (2) Narocnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi narocila zaposli dolocene podizvajalce, ali da izvede kaksen drug posel, kot na primer izvoz dolocenega blaga ali storitev, ce s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni doloceno drugace.

8. clen

(nacelo transparentnosti javnega narocanja)

(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden nacin in po predpisanem postopku.
    (2) Postopki narocanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplacnimi objavami javnih narocil glede na vrednosti iz 12. clena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih narocil.

9. clen

(nacelo enakopravne obravnave ponudnikov)

(1) Narocnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega narocanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upostevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev narocnika glede na predmet narocila.
    (2) Narocnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliscin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
    (3) V primeru javnega narocanja, ki vkljucuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo narocila, ki ga je projektiral, razen ce pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo narocila, razpolaga s svojo specificno tehnolosko oziroma konstrukcijsko resitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nizje cene ali visje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurencno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku 8 dni od prejema vloge projektanta.

10. clen

(nacelo sorazmernosti)

Javno narocanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega narocanja, predvsem glede izbire, dolocitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega narocila.

1.4. Posebne ali izkljucne pravice

11. clen

(dodelitev posebnih ali izkljucnih pravic)

Ce narocnik dodeli posebne ali izkljucne pravice za opravljanje javne storitve subjektu, ki ni narocnik po tem zakonu, mora z aktom, s katerim dodeli to pravico, dolociti, da mora ta subjekt v zvezi z narocili blaga, ki jih odda tretjim osebam, kot del njegovih dejavnosti za katere ima posebne ali izkljucne pravice, upostevati nacelo nediskriminacije na podlagi sedeza ali drzavljanstva.

1.5. Podrocje uporabe

12. clen

(mejne vrednosti za objave)

(1) Narocnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih narocil narocila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali vecja od naslednjih vrednosti:
    1. v primeru narocanja blaga:
    a) 137.000 eurov, ce blago narocajo narocniki iz Seznama narocnikov, ki so drzavni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam narocnikov, ki so drzavni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in narocniki s podrocja obrambe, ce je predmet narocila blago iz Seznama blaga, ki ga narocajo narocniki na podrocju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
    b) 211.000 eurov, ce blago narocajo drugi narocniki po tem zakonu, in ce narocajo blago narocniki s podrocja obrambe, ki ni na Seznamu blaga;
    2. v primeru narocanja storitev:
    a) 137.000 eurov, ce storitve narocajo narocniki iz Seznama narocnikov, ki so drzavni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi;
    b) 211.000 eurov:
    - ce storitve narocajo drugi narocniki po tem zakonu;
    - za javna narocila, ki jih odda kateri koli narocnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referencnim stevilkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B);
    3. 5.278.000 eurov za javna narocila gradenj.
    (2) Narocnik mora poslati v objavo portalu javnih narocil narocila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali vecja od naslednjih vrednosti:
    1. v primeru narocanja blaga in storitev: 40.000 eurov,
    2. v primeru narocanja gradenj: 80.000 eurov.
    (3) V primerih, ko Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, vlada v Uradnem listu Republike Slovenije objavi nove evropske mejne vrednosti iz tega zakona.

13. clen

(narocila, ki jih narocnik subvencionira ali sofinancira z vec kakor 50% delezem)

(1) Ta zakon se uporablja za oddajo:
    a) narocil gradenj, ki jih narocniki neposredno sofinancirajo z vec kakor 50% delezem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 5.278.000 eurov ali vec
    - ce ta narocila vkljucujejo dejavnosti gradbenistva, ki so navedene v Seznamu dejavnosti na podrocju gradenj,
    - ce vkljucujejo gradbena dela za bolnisnice, objekte za sport, rekreacijo in prosti cas, solske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;
    b) narocil storitev, ki jih narocniki neposredno sofinancirajo z vec kakor 50% delezem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali vecja od 211.000 eurov in ki so povezana z narocilom gradenj kot to doloca a) tocka tega odstavka.
    (2) Ce ta narocila iz prejsnjega odstavka, ki jih sofinancirajo narocniki v visini vec kot 50%, oddajo narocniki, ali katere koli druge osebe, morajo pri oddaji narocila ravnati v skladu s tem zakonom.

14. clen

(metode za izracun ocenjene vrednosti javnih narocil, okvirnih sporazumov in dinamicnih nabavnih sistemov)

(1) Narocnik mora izracunati ocenjeno vrednost javnega narocila upostevaje celotno skupno vrednost placil brez DDV, vkljucno z moznostjo povecanja obsega narocila in katerimkoli povecanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega narocanja. Ocenjena vrednost javnega narocila mora vkljucevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplacil kandidatom in ponudnikom.
    (2) Ocenjena vrednost javnega narocila mora biti veljavna na dan posiljanja obvestila o javnem narocilu v objavo, oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko narocnik izda sklep o zacetku postopka oddaje narocila.
    (3) Narocnik ne sme dolociti ocenjene vrednosti javnega narocila tako, da bi se zaradi nizje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega narocila.
    (4) V zvezi z javnimi narocili gradenj mora izracun ocenjene vrednosti javnega narocila gradenj vkljucevati tako stroske gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je narocnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
    (5) V zvezi z javnimi narocili, ki jih je mozno deliti na sklope veljajo naslednja pravila:
    a) ce lahko iz javnega narocila gradnje ali storitev izhaja moznost, da se narocilo lahko odda tudi po sklopih, se uposteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo dolocbe tega zakona, ki veljajo za narocila, katerih vrednost je enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Narocnik pa lahko odstopi od upostevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjsa kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, ce skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega narocila.
    b) ce je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoce zakljuciti, da gre za narocila, ki se lahko oddajajo istocasno v locenih sklopih, se uposteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upostevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Ce je skupna vrednost sklopov enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo dolocbe tega zakona, ki veljajo za narocila, katerih vrednost je enaka ali vecja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno narocilo v Uradnem listu Evropske unije. Narocnik pa lahko odstopi od upostevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjsa kakor 80.000 eurov, ce skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
    (6) Glede javnih narocil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izracunu ocenjene vrednosti narocila, naslednje:
    a) pri javnih narocilih za doloceno obdobje, ce je to obdobje krajse ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves cas trajanja narocila ali ce je obdobje trajanja javnega narocila daljse od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vkljucuje ocenjeno preostalo vrednost;
    b) v primeru narocil za nedoloceno obdobje ali narocil, za katera obdobja ni mogoce dolociti, njihova mesecna vrednost, pomnozena z 48.
    (7) V primeru javnih narocil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali narocil, ki bodo predmet ponovne oddaje v dolocenem obdobju, mora izracun ocenjene vrednosti temeljiti na:
    a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih narocil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upostevaje spremembe kolicine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem narocilu, ali
    b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih narocil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, ce le-to ni daljse od 12 mesecev.
    (8) Pri javnih narocilih storitev mora izracun ocenjene vrednosti temeljiti:
    a) pri zavarovalniskih storitvah na visini premije in drugih oblik placil;
    b) pri bancnih in drugih financnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah placil;
    c) pri narocilih idejnih nacrtov na honorarjih, placljivih provizijah in drugih oblikah placil;
    c) pri narocilih storitev brez navedene skupne cene:
    - v primeru javnih narocil za doloceno obdobje, ce je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
    - v primeru narocil za nedoloceno obdobje ali narocil z obdobjem, daljsim kakor 48 mesecev: njihova mesecna vrednost, pomnozena z 48.
    (9) Za okvirne sporazume in dinamicne nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upostevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh narocil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamicnega nabavnega sistema.
    (10) V primeru, da predmet javnega narocila lahko vzdrzuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblascena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanasajo, ocenjeni za dobo petih let, vkljuceni v izracun ocenjene vrednosti javnega narocila.

1.6. Posebne situacije

15. clen

(javno narocanje na podrocju obrambe)

(1) Ta zakon se uporablja za javna narocila, ki jih oddaja narocnik s podrocja obrambe, upostevaje pri tem pravila iz 296. clena PES.
    (2) Narocnik mora o izvedenih javnih narocilih na podlagi 296. clena PES porocati vladi do konca februarja tekocega leta za preteklo leto.

16. clen

(javno narocanje in sklepanje okvirnih sporazumov preko skupnih nabavnih organov in/ali na podlagi pooblastila)

(1) Narocnik lahko naroci izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega narocanja ne sme zaracunati provizije.
    (2) V primerih iz prejsnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega narocanja odgovarja narocnik. steje se, da je narocnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.
    (3) Ne glede na prejsnji odstavek je skupni nabavni organ odgovoren za izvedbo javnega narocanja takrat, kadar izvaja narocanje na podlagi sklepa vlade.
    (4) Narocniki lahko za izvedbo in odlocanje v postopkih javnega narocanja pooblastijo le druge narocnike iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava) in Seznama narocnikov, ki so drzavni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti. Teh pristojnosti javni narocnik ne sme prenesti na osebo zasebnega prava.

1.7. Izjeme pri javnem narocanju, za katere se zakon
    ne uporablja

17. clen

(splosne izjeme, ki niso predmet javnega narocanja)

(1) Ta zakon se ne uporablja za:
    1. javna narocila, ki se oddajajo v skladu z zakonom, ki ureja javno narocanje na vodnem, energetskem in transportnem podrocju ter podrocju postnih storitev s strani narocnikov, ki opravljajo eno ali vec dejavnosti iz 5. do 9. clena Zakona o javnem narocanju na vodnem energetskem, transportnem podrocju in podrocju postnih storitev (Uradni list RS, st. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna narocila, ki so izkljucena iz podrocja uporabe navedenega zakona;
    2. javna narocila, ki narocnikom, ki delujejo na podrocju telekomunikacij, omogocajo, da nudijo ali izkoriscajo telekomunikacijska omrezja ali nudijo izvajanje ene ali vec telekomunikacijskih storitev, kadar drugi subjekti lahko prosto ponujajo enake storitve na istem geografskem obmocju in pod dejansko enakimi pogoji;
    3. javna narocila, s katerimi se razkrivajo podatki z doloceno stopnjo tajnosti, ce morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zascita temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so doloceni s predpisom vlade; narocnik mora o izvedenih narocilih porocati vladi do konca februarja tekocega leta za preteklo leto.
    4. javna narocila, za katera veljajo drugacna postopkovna pravila narocanja in so dodeljena:
    a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali vec tretjimi drzavami, ter vkljucujejo bodisi blago ali gradnje, namenjene skupnemu izvajanju narocila gradnje ali uporabi gradnje s strani drzav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju narocila storitev ali uporabi rezultatov projekta s strani drzav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
    b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanasa na stacioniranje vojaskih enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji drzavi;
    c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
    5. koncesije za storitve;
    6. javna narocila storitev, ki jih odda narocnik ponudniku, ki je narocnik po tem zakonu ali zdruzenje narocnikov, na podlagi izkljucne pravice, ki jo uzivajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi;
    7. javna narocila opreme, tehnike ter druga javna narocila za zagotovitev osnovnih pogojev za prezivetje oziroma zivljenje ob naravni ali drugi nesreci, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrecami, kadar je vrednost narocila nizja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije;
    8. pogodbe, sklenjene med enim ali vec narocniki in enim ali vec gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti narocniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami narocnika. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekti sklepajo pogodbe, upostevaje dolocbe tega zakona, tudi v primeru, ce sami niso narocniki in da je ponudbena cena enaka ali nizja od cene na trgu;
    9. javna narocila, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. clena tega zakona, ce se predmet javnega narocila vkljucuje v izvajanje dejavnosti dobave blaga, izvajanja gradenj ali storitev, kadar narocnik v okviru te dejavnosti nastopa na trgu kot dobavitelj blaga ali izvajalec gradenj ali storitev.
    (2) Pri narocanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. clena tega zakona, lahko narocnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma vec del, dovoli izvajalcu, ki ze izvaja dela na gradbiscu, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, zacetek opravljanja teh del istocasno z zacetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prislo do dodatnih stroskov pri narocniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.

18. clen

(posebne izjeme, ki niso predmet javnega narocanja)

Ta zakon se ne uporablja za javna narocila storitev v zvezi z:
    1. nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala s strani radijskih ali televizijskih postaj in zakupom casa oddajanja;
    2. storitvami na podrocju arbitraze in poravnave;
    3. financnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih financnih instrumentov, zlasti glede transakcij narocnikov za pridobitev denarja ali kapitala ter storitvami Banke Slovenije;
    4. pogodbami o zaposlitvi;
    5. raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izkljucno narocnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti placa narocnik;
    6. pridobitvijo ali najemom zemljisca, obstojecih objektov ali drugih nepremicnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakrsnimikoli financnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o financnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakrsni koli obliki sklenejo istocasno, prej ali pozneje.

1.8. Posebni primeri narocanja

19. clen

(pridrzana narocila)

(1) Narocnik mora v primeru oddaje pridrzanega javnega narocila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaze status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z dolocbami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, st. 100/05 - UPB1, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI-UPB1) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejsa ponudba ni visja kot 5% ponudbene cene najugodnejsega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri cemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega clena.
    (2) Ce narocnik na nacin iz prejsnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upostevati tudi dolocbe 64. clena ZZRZI-UPB1.
    (3) Narocnik, ki namerava oddati javno narocilo po tem clenu, je to dolzan navesti v objavi javnega narocila in v razpisni dokumentaciji.

1.9. Javna narocila storitev

20. clen

(storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B)

(1) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
    (2) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu z dolocbami zakona, ki dolocajo opredelitev predmeta narocila oziroma tehnicne specifikacije. Narocnik mora pri narocanju storitev iz Seznama storitev B spostovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji narocila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
    (3) Javna narocila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, ce je vrednost storitev iz Seznama storitev A, vecja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se narocila oddajo v skladu z dolocbami tega zakona, ki dolocajo tehnicne specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji narocila.

1.10. Sporazumi, sklenjeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije

21. clen

(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije)

Pri oddaji javnega narocila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz drzav clanic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakrsni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih drzav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).

1.11. Javnost in zaupnost

22. clen

(varstvo podatkov)

(1) Narocnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega narocila, ki jih kot poslovno skrivnost doloci ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske druzbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne doloca zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.
    (2) Ne glede na dolocbo prejsnjega stavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejse ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
    (3) Narocnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak nacin, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehnicnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo narocil lahko narocnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
    (4) Narocnik mora imena ponudnikov in predlozene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, dolocenega za odpiranje ponudb.
    (5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so doloceni z zakonom kot tajni, morajo upostevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
    (6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem narocilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega clena. Narocnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odlocitve o oddaji narocila. Dolocbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znacaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem narocilu v casu od odpiranja ponudb do sprejema odlocitve o oddaji narocila, ne veljajo.
    (7) Narocnik mora omogociti ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, ter ima moznost varovati svoje interese.

1.12. Jezik

23. clen

(jezik v postopku javnega narocanja)

(1) Postopek javnega narocanja poteka v slovenskem jeziku. Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji doloci, da smejo ponudniki svoje ponudbe predloziti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanasa na tehnicne znacilnosti, kakovost in tehnicno dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnicni material in drugo. V izjemnih primerih lahko narocnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specificnem tehnicnem podrocju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Ce narocnik dovoli, da ponudnik predlozi del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora narocnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
    (2) Ce narocnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predlozen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku doloci ustrezni rok. Stroske prevoda nosi ponudnik.
    (3) Za presojo spornih vprasanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
    (4) Dolocbe tega clena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezicnih obmocjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madzarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madzarski jezik.

Drugo poglavje
    SKUPNE DOLOCBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROCANJA, RAZEN ZA POSTOPKE ZBIRANJA PONUDB

24. clen

(vrste postopkov)

(1) Narocnik izvede javno narocanje po enem izmed naslednjih postopkov:
    1. odprti postopek,
    2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
    3. konkurencni dialog,
    4. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
    5. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
    6. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
    7. postopek zbiranja ponudb.
    (2) Narocnik izvede javno narocanje:
    a) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    - v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 10.000 eurov in nizja od 40.000 eurov in
    - v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 20.000 eurov in nizja od 80.000 eurov,
    po postopku zbiranja ponudb.
    b) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    - v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 40.000 eurov in nizja od 137.000 eurov in
    - v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 80.000 eurov in nizja od 274.000 eurov,
    po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. tocke prejsnjega odstavka.
    c) ce je vrednost predmeta javnega narocila:
    - v primeru narocanja blaga in storitev enaka ali visja od 137.000 eurov in
    - v primeru narocanja gradenj enaka ali visja od 274.000 evrov,
    po postopkih iz 1. do 5. tocke prejsnjega odstavka.
    (3) Javno narocanje iz c) tocke prejsnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V posebnih razmerah, ki so izrecno dolocene v 27. clenu tega zakona, lahko narocnik odda svoja javna narocila s pomocjo konkurencnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 28. in 29. clenu tega zakona, lahko uporabi postopek s pogajanji z ali brez objave obvestila o narocilu.
    (4) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega narocila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora narocnik javno narocanje prekiniti in zaceti nov postopek, skladno dolocbam tega zakona.
    (5) Dolocbe tega zakona se ne uporabljajo za javna narocila, katerih vrednost je nizja od 10.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 20.000 eurov brez DDV za gradnje. Narocniki so glede teh narocil dolzni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega narocila.
    (6) Vlada lahko s predpisom podrobneje doloci posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega narocanja.

25. clen

(oddaja narocila po odprtem postopku)

Odprti postopek oddaje javnega narocila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno narocilo, predlozijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej dolocenimi zahtevami narocnika iz razpisne dokumentacije.

26. clen

(oddaja narocila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)

Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega narocila in v katerem narocnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predlozenih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.

27. clen

(konkurencni dialog)

(1) Konkurencni dialog je postopek, ki se lahko uporablja kadar uporaba odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti zaradi zahtevnosti javnega narocila ni mogoca in pod pogojem, da je merilo za izbiro najugodnejsega ponudnika ekonomsko najugodnejsa ponudba.
    (2) Med potekom dialoga je narocnik dolzan zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. se zlasti narocnik ne sme ponujati informacij na diskriminatoren nacin, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.
    (3) Narocnik drugim udelezencem ne sme razkriti predlagane resitve ali drugih zaupnih informacij, posredovanih s strani dolocenega kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve.
    (4) Narocniki zacnejo dialog s tistimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. clena tega zakona, in so le-ti v naprej doloceni v razpisni dokumentaciji, katerega cilj je ugotoviti in opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev njihovih potreb. V tem dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih predmeta narocila.
    (5) Narocnik lahko izvaja dialog vse do pridobitve koncne resitve oziroma resitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem po potrebi med sabo primerja predlozene resitve.
    (6) Po zakljucku dialoga narocnik o tem obvesti udelezence in jih pozove k predlozitvi koncne ponudbe, na podlagi sprejete resitve oziroma resitev iz zakljucenega dialoga. Ponudbe morajo izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
    (7) Narocnik lahko od ponudnikov zahteva, da predlozene koncne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazlozijo. Navedene razjasnitve ali podrobne obrazlozitve oziroma dodatne informacije ne smejo vkljucevati sprememb osnovnih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijski ucinek.
    (8) Narocnik oceni ponudbe in izbere najugodnejso ob uporabi merila ekonomsko najugodnejse ponudbe, kot je opredeljeno v objavi ali razpisni dokumentaciji.
    (9) Narocnik lahko od izbranega ponudnika zahteva pojasnilo oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez danih v ponudbi, vendar to ne sme povzrociti spremembe bistvenih elementov iz ponudbe ali iz povabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije, ki bi lahko imele za posledico izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo med ponudniki.
    (10) Narocniki lahko dolocijo nagrade ali placila, ki jih bodo izplacali udelezencem v dialogu, kar morajo opredeliti v razpisni dokumentaciji.

28. clen

(oddaja javnega narocila po postopku s pogajanji
    po predhodni objavi)

(1) Narocnik sme oddati svoje javno narocilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
    1. ce v odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurencnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri cemer pa se prvotno dolocene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Narocniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem narocilu, ce v postopek s pogajanji vkljuci vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. clena tega zakona in so v prejsnjem odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurencnem dialogu predlozili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb;
    2. v izjemnih primerih oddaje javnega narocila, ko narava narocila in z narocilom povezana tveganja ne dopuscajo narocniku, da bi predhodno v celoti ocenil vrednost narocila;
    3. v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki vkljucujejo izdelavo nacrtov za gradnje, ce so znacilnosti teh storitev take, da predmeta narocila ni mogoce dolociti tako natancno, da bi bilo mogoce narocilo oddati z izbiro najugodnejsega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
    4. v primerih javnih narocil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izkljucno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobicka iz te gradnje ali povrnitve stroskov raziskav in razvoja;
    5. v primerih javnih narocil, katerih vrednost je nizja od vrednosti iz prvega odstavka 12. clena tega zakona.
    (2) V primerih iz prejsnjega odstavka se narocnik pogaja s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predlozili v tem postopku, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je narocnik navedel ze v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejsega ponudnika, ob uporabi vnaprej dolocenih meril. V primeru iz 1. tocke prejsnjega odstavka cena iz ponudbe, predlozene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predlozene v neuspesnem prej izvedenem postopku javnega narocanja.
    (3) Narocnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udelezencem pogajanj informacij na diskriminatoren nacin, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora narocnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala.

29. clen

(oddaja javnega narocila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

(1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna narocila gradenj, javna narocila blaga in javna narocila storitev:
    1. ce v postopku oddaje javnega narocila v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno dolocen predmet javnega narocila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji poslje porocilo, ce slednja to zahteva;
    2. ce lahko zaradi tehnicnih oziroma umetniskih zahtev predmeta javnega narocila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izkljucnih pravic, narocilo izpolni le dolocen ponudnik;
    3. samo ce je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoce predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoce pripisati narocnikovemu ravnanju, javno narocilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoce spostovati niti skrajsanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
    4. ce vrednost javnega narocila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, ce lahko narocilo izpolni vnaprej znano koncno stevilo sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
    5. v primeru, ce narocnik v ze zacetem postopku javnega narocanja zaradi vlozenega zahtevka za revizijo ne more pravocasno oddati javnega narocila, izvedba narocila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost narocila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. clena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Narocnik lahko v takem primeru odda narocilo le za cas do sklenitve pogodbe na podlagi ze zacetega postopka.
    (2) Cena iz ponudbe, predlozene v postopku s pogajanji v primeru iz 1. tocke prejsnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predlozene v neuspesnem prej izvedenem postopku javnega narocanja.
    (3) V primerih javnega narocanja na podlagi dolocb prvega odstavka tega clena, razen v primeru 1. tocke prvega odstavka tega clena, mora narocnik pred zacetkom postopka oddaje narocila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o predmetu narocila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti narocila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, ce je to primerno vec gospodarskih subjektov vkljuciti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 2. in 3. tocke prvega odstavka tega clena utemeljiti.
    (4) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna narocila blaga tudi v naslednjih primerih:
    1. kadar je predmet javnega narocila blago, ki se izdela izkljucno zaradi raziskovanja, poskusov, studij ali razvoja; ta dolocba ne vkljucuje serijske proizvodnje zaradi prezivetja na trgu ali zaradi povrnitve stroskov raziskav in razvoja;
    2. za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povecanje obsega obstojecega blaga ali postavitev, ce bi zamenjava dobavitelja prisilila narocnika, da bi nabavil material, ki ima drugacne tehnicne lastnosti, to pa bi povzrocilo neskladnost ali nesorazmerne tehnicne tezave med obratovanjem in vzdrzevanjem; trajanje teh narocil kot tudi ponovitev narocil praviloma ne sme presegati treh let;
    3. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
    4. za narocanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zakljucuje svoje poslovanje, ali v primerih stecaja od stecajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to podrocje.
    (5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna narocila storitev, kadar je narocanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natecaja in mora biti narocilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natecaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Ce je kandidatov vec morajo biti vsi povabljeni v pogajanja.
    (6) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna narocila gradenj in javna narocila storitev tudi v primeru:
    1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vkljucene v prvotni projekt ali v prvotno narocilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliscin postale potrebne za izvedbo narocila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali narocilu, pod pogojem, da se narocilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno narocilo;
    - ce teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoce tehnicno ali ekonomsko lociti od prvotnega narocila, ne da bi to narocnikom povzrocilo resne tezave, ali
    - ce so dodatne storitve ali gradnje, ceprav bi se lahko locile od izvajanja prvotnega narocila, nujno potrebne za dokoncanje tega narocila. Skupna vrednost dodatnih narocil, opredeljenih v tej tocki, ne sme presegati 30% zneska prvotnega narocila;
    2. za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem narocilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je narocnik oddal prvotno narocilo, ce so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim narocilom, oddanim na podlagi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Moznost uporabe taksnega postopka mora biti navedena ze v postopku oddaje prvotnega javnega narocila in pri izracunu ocenjene vrednosti narocila, upostevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega narocila.

30. clen

(postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)

(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko narocnik izvede na enega od naslednjih nacinov, tako, da:
    a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejso ponudbo ob upostevanju pogojev in meril, dolocenih v objavi obvestila o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali
    b) postopek razdeli v dve fazi:
    - tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predlozili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem narocilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe ali
    - tako, da v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokoncne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi koncne razpisne dokumentacije.
    c) po zakljucenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejso ponudbo ali ponudnike s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
    (2) Narocnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vkljuci tudi pogajanja.

31. clen

(posebni nacini javnega narocanja in okvirni sporazum)

(1) Posebni nacini javnega narocanja so:
    1. dinamicni nabavni sistem,
    2. posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe,
    3. elektronska drazba in
    4. skupno javno narocanje.
    (2) Narocnik lahko po izvedenem postopku javnega narocanja sklene okvirni sporazum.

32. clen

(okvirni sporazumi)

(1) Za namen sklenitve okvirnega sporazuma narocnik uposteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje narocil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. clenom tega zakona. Narocnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti nacin izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspesnost v okviru posameznih meril.
    (2) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljsa od stirih let, razen v izjemnih primerih, upravicenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o cemer pa mora narocnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
    (3) Narocnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta narocila ali tako, da bi s tem krsil temeljna nacela.
    (4) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi in postopka s pogajanji brez predhodne objave. Na podlagi okvirnega sporazuma se narocila oddajo v skladu s postopki iz petega in sestega odstavka tega clena. Ti postopki se lahko izvedejo le med narocniki in izbranimi ponudniki v okviru izvedenega postopka javnega narocanja. Pri oddaji narocil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.
    (5) Ce se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se narocila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. V zvezi z oddajo teh narocil, se narocnik lahko v pisni obliki posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, in zahteva, da ta po potrebi predlozi ponudbo.
    (6) Kadar se okvirni sporazum sklene z vecjim stevilom ponudnikov, se mora skleniti z vsaj tremi, ce je stevilo gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje zadostno in/ali dovolj sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za izbor. Narocila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z vecjim stevilom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:
    a) ob upostevanju dolocb okvirnega sporazuma brez ponovnega odpiranja konkurence, v primerih, ko je vsebina dolocb tega sporazuma taka, da to omogoca,
    b) ce v okvirnem sporazumu niso vsi pogoji doloceni, kadar izvajalci okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natancno opredeljenih pogojev ter, ce je to primerno, drugih pogojev iz dolocb okvirnega sporazuma, v skladu z naslednjim postopkom:
    - za vsako narocilo, ki ga je treba oddati, se narocniki v pisni obliki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti narocilo;
    - narocniki dolocijo rok, ki je dovolj dolg, da omogoca ponudnikom predlozitev ponudb za vsako posebno narocilo, upostevajoc dejavnike, kot so zapletenost predmeta narocila in cas, ki je potreben za posiljanje ponudb;
    - ponudbe se predlozijo v pisni obliki in je njihova vsebina zaupna do izteka roka, dolocenega za odgovor;
    - narocniki oddajo vsako narocilo ponudniku, ki je predlozil najugodnejso ponudbo na podlagi meril za izbor iz dolocb okvirnega sporazuma.
    (7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora narocnik obvestiti ponudnike. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazlozitev odlocitve. Narocnik ni dolzan obvestiti sklenitelje okvirnega sporazuma o sklenitvi posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.
    (8) Narocnik objavi predhodno informativno obvestilo, ce namerava skrajsati rok za oddajo ponudb.
    (9) Narocnik je dolzan objaviti obvestilo o oddaji javnega narocila v vseh primerih sklenitve okvirnih sporazumov, v roku 48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma. Narocnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji narocila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma. Narocnik ni dolzan objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespostovanje predpisov ali bi bila drugace v nasprotju z javnim interesom, ce bi skodila bodisi poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.

33. clen

(dinamicni nabavni sistemi)

(1) Pri vzpostavitvi dinamicnega nabavnega sistema, narocnik uposteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje narocil, ki se bodo oddala v okviru dinamicnega nabavnega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev in so predlozili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vkljucijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, ce so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamicnega nabavnega sistema in oddaje narocil v njegovem okviru narocnik uporablja izkljucno elektronska sredstva.
    (2) Za namene vzpostavitve dinamicnega nabavnega sistema narocnik:
    a) objavi obvestilo o javnem narocilu z navedbo, da se uporablja dinamicni nabavni sistem;
    b) v razpisni dokumentaciji navede, med drugimi zadevami, znacilnosti nabav, predvidenih v okviru dinamicnega nabavnega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehnicnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
    c) po objavi obvestila in do zakljucka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
    (3) Narocnik med celotnim trajanjem dinamicnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom moznost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega clena. Narocnik zakljuci ocenjevanje najpozneje 15 dni od datuma predlozitve prijave. Vendar lahko podaljsa to ocenjevalno obdobje, ce se v tem casu ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Narocnik v najkrajsem moznem casu obvesti ponudnika o njegovi vkljucitvi v dinamicni nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
    (4) Vsako posamezno narocilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Narocnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o narocilu, ki vabi vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predlozijo prijavo v roku, ki ne sme biti krajsi kakor 15 dni od datuma posiljanja poenostavljenega obvestila. Narocnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav, predlozenih do tega skrajnega roka.
    (5) Narocnik povabi vse ponudnike, ki so vkljuceni v dinamicni nabavni sistem, da predlozijo ponudbo za vsako posamezno narocilo, ki ga je treba oddati v okviru dinamicnega nabavnega sistema. Zaradi tega doloci rok za oddajo ponudb. Narocilo odda ponudniku, ki je predlozil najboljso ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem narocilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamicnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, ce je to primerno, bolj natancno navedejo v povabilu.
    (6) Dinamicni nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor stiri leta, razen v upravicenih izjemnih primerih, o cemer pa mora narocnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
    (7) Narocnik ne sme uporabljati tega sistema tako, da onemogoca, omejuje ali izkrivlja konkurenco.
    (8) Gospodarskim subjektom narocnik ne sme zaracunati nobenih stroskov za vkljucitev v dinamicni nabavni sistem.
    (9) Narocnik mora objaviti obvestilo o izidu v 48 dneh po oddaji vsakega narocila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih narocilih za cetrtletje. V tem primeru mora narocnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v 48 dneh po koncu cetrtine obdobja, za katerega je vzpostavljen dinamicni nabavni sistem.

34. clen

(javna narocila gradenj: posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe)

(1) V primeru javnih narocil v zvezi z nacrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa, katerega obseg in zapletenost ter ocena trajanja potrebne gradnje zahteva, da je nacrtovanje od zacetka izvajano v okviru skupine, v kateri sodelujejo predstavniki narocnika, drugi strokovnjaki in gradbeni izvajalec, ki je odgovoren za izvedbo gradenj, se lahko sprejme poseben postopek oddaje narocil v zvezi z izbiro gradbenega izvajalca, ki je najprimernejsi za vkljucitev v to skupino.
    (2) Narocnik je dolzan v obvestilo o javnem narocilu vkljuciti zlasti cim bolj natancen opis predvidenih gradenj, da se lahko zainteresirani gradbeni izvajalci natancno seznanijo s projektom. Poleg tega narocnik v obvestilu o narocilu v skladu z 41. do 47. clenom tega zakona navede pogoje za osebje, tehnicno opremljenost in financno stanje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.
    (3) Ce se uporablja poseben postopek, narocnik uposteva temelja nacela javnega narocanja, dolocbe tega zakona v zvezi z objavami, dolocanjem rokov, obvescanjem kandidatov in ponudnikov, sporocanjem, pripravi porocil o oddaji narocila in pogojih za ugotavljanje sposobnosti.

35. clen

(uporaba elektronske drazbe)

(1) Narocnik se lahko odloci, da bo v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi narocilo oddal na elektronski drazbi, ce je takrat ze mogoce natancno in nedvoumno dolociti tehnicne specifikacije narocila. V enakih okoliscinah se lahko elektronska drazba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po zacetku odpiranja konkurence za narocila, ki jih je treba oddati v okviru dinamicnega nabavnega sistema. Izvede se po prvem popolnem ocenjevanju ponudb in s tem omogoci razvrstitev ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Narocila storitev in narocila gradenj, ki vkljucujejo tudi storitve intelektualne narave, kot je na primer nacrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih drazb. Elektronska drazba mora temeljiti:
    - le na cenah, ce se narocilo odda ponudniku z najnizjo ceno, ali
    - na cenah in/ali novih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, ce se narocilo odda ekonomsko najugodnejsemu ponudniku.
    (2) Narocnik, ki se odloci za izvedbo elektronske drazbe, mora to navesti v obvestilu o javnem narocilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati tudi naslednje podatke:
    a) znacilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske drazbe, pod pogojem, da so te znacilnosti merljive in se lahko izrazijo v stevilkah ali odstotkih;
    b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predlozijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom narocila;
    c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske drazbe, ter, ce je mogoce, kdaj jim bodo na voljo;
    c) informacije v zvezi s postopkom elektronske drazbe;
    d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predlozili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, ce je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
    e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehnicnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
    (3) Pred zacetkom postopka elektronske drazbe mora narocnik opraviti zacetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predlozijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski nacin istocasno povabljeni, da predlozijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in cas zacetka elektronske drazbe. Elektronska drazba se lahko izvede v vec zaporednih fazah. Elektronska drazba se ne sme zaceti prej kakor dva delovna dneva po datumu odposiljanja povabil.
    (4) Ce se narocilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 48. clena tega zakona. Povabilo mora vsebovati tudi matematicno formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski drazbi za dolocitev avtomaticnih ponovnih razvrstitev na podlagi predlozenih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vkljucevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za dolocitev ekonomsko najugodnejse ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjsati na doloceno vrednost. Ce so dovoljene variante, se mora za vsako varianto dolociti locena formula.
    (5) Narocnik mora v vsaki fazi elektronske drazbe takoj sporociti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogocijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporociti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predlozenimi cenami ali vrednostmi, ce je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi stevilo udelezencev v tej fazi drazbe. Vendar pa narocnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske drazbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
    (6) Elektronska drazba se lahko zakljuci na enega ali vec naslednjih nacinov, kot sledi:
    a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski drazbi mora narocnik navesti datum in cas zakljucka drazbe vnaprej;
    b) v povabilu k sodelovanju mora narocnik navesti, da bo drazba zakljucena, ko ne bo vec ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru mora narocnik v povabilu k sodelovanju v elektronski drazbi opredeliti rok, po izteku katerega ni vec mogoce predloziti nove ponudbe in pomeni zakljucek elektronske drazbe;
    c) ko se izvede toliko faz drazbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na drazbi.
    (7) Ce se narocnik odloci, da bo elektronsko drazbo zakljucil v skladu s c) tocko prejsnjega odstavka, ce je mogoce v kombinaciji z nacinom, opredeljenim v b) tocki prejsnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen cas za vsako fazo drazbe.
    (8) Po zakljucku elektronske drazbe mora narocnik oddati narocilo na podlagi izidov elektronske drazbe, ki so izracunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Narocnik ne sme uporabljati elektronske drazbe nepravilno ali na tak nacin, da ovira, omejuje ali izkrivlja konkurenco ali spreminja predmet narocila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o narocilu in v razpisni dokumentaciji.
    (9) Ce se elektronska drazba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora narocnik ponudnike o tem seznaniti ze v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogocen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril ze ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske drazbe.

36. clen

(skupno javno narocanje vlade)

(1) Vlada lahko skladno z letnim programom javnih narocil za posamezno skupno javno narocilo neposrednim uporabnikom drzavnega proracuna in organom v sestavi odobri skupno narocanje, ce na predlog narocnikov, utemeljen z analizo, oceni, da skupne nabave povecujejo gospodarnost in ucinkovitost porabe proracunskih sredstev in ne zmanjsujejo konkurence na trgu.
    (2) Vlada mora v sklepu o dolocitvi skupnega javnega narocila dolociti vrsto blaga ali storitev ter casovno obdobje skupnega javnega narocila, skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno in gospodarno ter ucinkovito izvedbo skupnega narocila, okvirni terminski plan izvedbe skupnega javnega narocila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega narocila.
    (3) Upravni organi morajo najkasneje v tridesetih dneh po sprejemu sklepa o dolocitvi skupnih javnih narocil iz prvega odstavka tega clena skupnemu nabavnemu organu sporociti svoje potrebe.
    (4) V primerih skupnega javnega narocanja, ki se izvaja na podlagi drugih zakonov ali interesa narocnikov, se smiselno uporabljajo dolocbe, ki veljajo za skupno javno narocanje vlade.

Tretje poglavje
    SPLOsNA PRAVILA GLEDE DOLOCITVE TEHNICNIH
    IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROCANJA

37. clen

(tehnicne specifikacije)

(1) Tehnicne specifikacije iz 1. tocke Seznama opisov dolocenih tehnicnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov dolocenih tehnicnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega narocila, kot npr. v obvestilu o javnem narocilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoce, je potrebno tehnicne specifikacije dolociti tako, da upostevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.
    (2) Tehnicne specifikacije morajo omogocati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih narocil konkurencnim gospodarskim subjektom. Tehnicne specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta narocila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve narocnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
    (3) Ne glede na tehnicna pravila, ki jih kot obvezna dolocajo predpisi, se morajo tehnicne specifikacije oblikovati:
    a) s sklicevanjem na tehnicne specifikacije iz Seznama opisov dolocenih tehnicnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenasajo evropske standarde, evropska tehnicna soglasja, skupne tehnicne specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnicne referencne sisteme, ki so jih dolocili evropski organi za standardizacijo, ali, ce teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnicna soglasja ali slovenske tehnicne specifikacije, povezane z nacrtovanjem, izracunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede "ali enakovredni"; ali
    b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vkljucujejo tudi elemente, ki se nanasajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natancni, da omogocajo ponudniku opredelitev predmeta narocila in da omogocijo narocnikom oddajo narocila; ali
    c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) tocke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz a) tocke tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami; ali
    c) s sklicevanjem na specifikacije iz a) tocke tega odstavka v zvezi z enimi znacilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) tocke tega odstavka v zvezi z drugimi znacilnostmi.
    (4) Ce narocnik izkoristi moznost sklicevanja na specifikacije iz a) tocke prejsnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazlozitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, ce ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na nacin, ki ga je narocnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaze, da resitve, ki jih predlaga, na enak nacin izpolnjujejo zahteve, dolocene v tehnicnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (5) Ce narocnik izkoristi moznost iz a) tocke tretjega odstavka tega clena, da doloci tehnicne specifikacije v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehnicnim soglasjem, skupno tehnicno specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehnicnim referencnim sistemom, ki so ga dolocili evropski organi za standardizacijo, ce se te specifikacije nanasajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih dolocajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na nacin, ki je sprejemljiv za narocnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve narocnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (6) Ce narocnik doloci okoljske znacilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) tocke tretjega odstavka tega clena, lahko uporabi tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (vec-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
    a) so navedene specifikacije primerne za opredelitev znacilnosti blaga ali storitev, ki so predmet narocila;
    b) so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij;
    c) so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrosniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
    c) da so na voljo vsem zainteresiranim.
    (7) Narocnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehnicnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnicna dokumentacija proizvajalca ali porocilo o preskusih priznanega organa.
    (8) Za namene tega clena se za priznane organe stejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Narocnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedezem v drugih drzavah clanicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedezem v drugih drzavah.
    (9) Ce tega ne upravicuje predmet narocila, se tehnicne specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, ce bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izloceni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugace ni mogoce opisati predmeta narocila, v skladu s tretjim in cetrtim odstavkom tega clena; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".
    (10) Ce so funkcionalne zahteve iz tehnicnih specifikacij opredeljene kot pogoj, potem je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.

38. clen

(variantne ponudbe)

(1) Ce je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejsa ponudba, lahko narocnik doloci, da bo uposteval variante, ki jih predlozijo ponudniki.
    (2) Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu navesti, ali dopusca predlozitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuscene jih narocnik ne sme upostevati.
    (3) Narocnik, ki dopusti predlozitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upostevati v variantnih ponudbah ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
    (4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve narocnika. V postopkih za oddajo javnega narocila blaga ali storitev narocnik, ki je dopustil predlozitev variant, ne sme zavrniti variante izkljucno iz razloga, da bi, ce bi bile uspesne, pripeljale bodisi do javnega narocila storitve namesto javnega narocila blaga ali do javnega narocila blaga namesto javnega narocila storitve.

39. clen

(pogoji, ki vkljucujejo socialne in okoljske vidike)

(1) Vlada lahko predpise, da se morajo za dolocene vrste javnega narocanja in za posamezne proizvode in storitve dolociti okoljske tehnicne specifikacije ali okoljska merila za izbor. Pri tem mora vlada na primeren nacin dolociti tudi kaksna so ta merila in kako se jih uporablja.
    (2) Narocnik lahko doloci tudi druge pogoje za izvedbo narocila, ki se lahko nanasajo zlasti na socialne in okoljske vidike, ce so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji.

40. clen

(obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, dolocbami
    za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo)

(1) Narocnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, dolocbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo narocila.
    (2) Ce nudi narocnik informacije iz prejsnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega narocanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upostevali obveznosti v zvezi z dolocbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z dolocbo, ki ureja obravnavanje neobicajno nizkih ponudb.

Cetrto poglavje
    POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI
    IN MERILA ZA IZBOR

41. clen

(preverjanje sposobnosti, izbor udelezencev
    in oddaja narocil)

(1) Narocnik mora javno narocilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. clenu tega zakona, ob upostevanju dolocb 49. clena tega zakona, upostevaje moznost ponujanja variant, potem ko narocnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega narocila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanasa na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. clena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz tretjega odstavka tega clena.
    (2) Ne glede na druge dolocbe tega zakona ponudniku ni treba predloziti nobenega dokazila o podatku, o katerem drzavni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc narocnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanasajo.
    (3) Narocnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in financnega statusa in tehnicne in poklicne sposobnosti. Kolicina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno narocilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom narocila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora narocnik navesti v obvestilu o javnem narocilu.
    (4) V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in v postopku konkurencnega dialoga, lahko narocnik tako, da to navede v obvestilu o javnem narocilu ali razpisni dokumentaciji, omeji stevilo primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predlozijo ponudbe, da se udelezijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, ce je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Narocnik v obvestilu o javnem narocilu navede objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih namerava uporabiti, minimalno stevilo kandidatov, ki jih namerava povabiti, ter, ce je to primerno, maksimalno stevilo. V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti mora narocnik povabiti najmanj pet kandidatov. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in v konkurencnem dialogu mora narocnik povabiti najmanj tri kandidate. V vsakem primeru mora biti stevilo povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.
    (5) Narocnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej dolocil kot minimalno stevilo. Ce je stevilo kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in minimalne stopnje sposobnosti, manjse od minimalnega stevila, lahko narocnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Narocnik v takem primeru ne sme vkljuciti v postopek drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.
    (6) Ce narocnik uporabi moznost zmanjsanja stevila resitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v primeru uporabe konkurencnega dialoga ali postopka s pogajanji po predhodni objavi, mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v obvestilu o javnem narocilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega narocila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj resitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.

42. clen

(osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika)

(1) Narocnik mora iz postopka javnega narocanja izlociti vsakega kandidata ali ponudnika, ce je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomocno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, st. 63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik):
    hudodelsko zdruzevanje,
    sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizicne osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizicne osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje,
    goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev financnih obveznosti ter goljufija zoper financne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. clena Konvencije o zasciti financnih interesov Evropskih skupnosti,
    pranje denarja.
    (2) Narocnik lahko zahteva od kandidatov ali ponudnikov, da predlozijo izjavo, da niso storili dejanj iz prejsnjega odstavka. Ponudniki, ki nimajo sedeza v Republiki Sloveniji, morajo predloziti dokazila, da niso storili dejanj iz prejsnjega odstavka. Ce gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prejsnjega odstavka, narocnik lahko zaprosi pristojne organe, z namenom da bi pridobil vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prejsnjega odstavka, za katere menijo, da so potrebni. Ce gre za kandidata ali ponudnika, ki nima sedeza v Republiki Sloveniji, lahko narocnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v drzavi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedez. Informacije, ki jih morajo pridobiti narocniki, se morajo nanasati na pravne oziroma fizicne osebe in vse druge osebe, ki so pooblascene za zastopanje, odlocanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom.
    (3) Narocnik lahko doloci, da bo iz postopka oddaje narocila izlocil kandidata ali ponudnika, ce:
    a) je v postopku prisilne poravnave, stecaja ali likvidacije, kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodisce, je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem polozaju;
    b) je proti njemu uveden postopek stecaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
    c) je bil s pravnomocno sodbo v katerikoli drzavi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;
    d) je storil veliko strokovno napako iz podrocja predmeta javnega narocila, ki mu je bila dokazana s sredstvi, ki jih narocnik lahko utemelji;
    e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s placili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi dolocbami drzave, kjer ima sedez, ali dolocbami drzave narocnika;
    f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s placili davkov v skladu z zakonskimi dolocbami drzave, kjer ima sedez, ali dolocbami drzave narocnika;
    g) je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z dolocbami 41. do 49. clena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoce razlage ali teh informacij ni zagotovil.
    (4) Ce drzava, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedez, ne izdaja taksnih dokumentov, narocnik lahko namesto pisnega dokazila sprejme zaprisezeno izjavo pric ali zaprisezeno izjavo kandidata oziroma ponudnika. V primerih narocil katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. clena tega zakona, mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v drzavi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedez.
    (5) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje in Davcne uprave Republike Slovenije, obvesti Komisijo kateri drzavni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz prejsnjega odstavka.

43. clen

(sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti)

(1) Narocnik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki zeli sodelovati pri javnem narocanju, zahteva, da predlozi dokazilo v skladu s predpisi drzave clanice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predlozi izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora narocnik pridobiti sam.
    (2) Ce morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti clani posebne organizacije, da bi lahko v drzavi, v kateri imajo svoj sedez opravljali storitev, ki je predmet narocila, lahko narocnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih narocil storitev predlozijo dokazila o tem dovoljenju ali clanstvu.

44. clen

(ekonomska in financna sposobnost)

(1) Narocnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega clena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno narocilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom narocila. Pogoje za priznanje sposobnosti je narocnik dolzan navesti v obvestilu o javnem narocilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na dolocbe tega zakona.
    (2) Narocnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o financni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predlozitev enega ali vec od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane financne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. clenom tega zakona kot na primer:
    a) ustrezne bancne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, ce je to primerno, dokazilo o skodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
    b) racunovodske izkaze ali izvlecke iz racunovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo narocnik doloci v razpisni dokumentaciji, ce jih zakonodaja drzave, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
    c) razlicne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na podrocju javnega narocila za najvec zadnja tri poslovna leta, upostevajoc datum ustanovitve podjetja ali zacetka poslovanja gospodarskega subjekta, ce so informacije o tem prometu na voljo.
    (3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno narocilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora narocniku predloziti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo narocila. Kot dokazilo lahko na primer steje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predlozi, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci.
    (4) Pogoji iz prejsnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa vec gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujocih v skupini ali drugih subjektov.
    (5) Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolzni predloziti.
    (6) Ponudnik mora v ponudbi predloziti izjavo, da ima placane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega narocanja.
    (7) Ce gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predloziti, lahko ekonomsko in financno sposobnost dokaze s katerim koli drugim dokumentom, za katerega narocnik meni, da je primeren.

45. clen

(tehnicna in/ali kadrovska sposobnost)

(1) Narocnik oceni in preveri tehnicno in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega clena.
    (2) Gospodarski subjekti lahko izkazejo izpolnjevanje tehnicne sposobnosti glede na naravo, kolicino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali vec od naslednjih nacinov:
    a) s seznamom:
    - gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejse gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zakljucene in z navedbo podatkov narocnika. Narocnik lahko doloci, da mu narocniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem narocilu posredujejo neposredno;
    - najpomembnejsih dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih narocnikov. Gospodarski subjekt mora predloziti dokazilo o dobavi in storitvah, ce je bil narocnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpise pristojni organ, ali v obliki pogodb, racunov, ipd. oziroma ce narocnik ni bil narocnik po tem zakonu, v obliki izjave narocnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim narocilom ali racunom ali, ce tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;
    b) z navedbo tehnicnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi narocila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskemu subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, ter v primeru javnih narocil gradenj tistih, od katerih lahko narocnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
    c) z opisom tehnicne opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter opis studijskih in raziskovalnih zmogljivosti;
    d) ce gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali ce je predmet narocila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki narocnika ali po narocnikovem pooblastilu pristojni organ drzave, kjer ima ponudnik svoj sedez, ce ta organ s tem soglasa. Ogled obsega ponudnikove proizvodne ali tehnicne zmogljivosti, ce je potrebno tudi njegove raziskovalne in studijske zmogljivosti ter ukrepe za nacin ugotavljanja kakovosti;
    e) z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
    f) ce gre za javna narocila gradenj in javna narocila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem narocila;
    g) z izjavo o povprecnem letnem obsegu razpolozljive delovne sile in stevilu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu za zadnja tri leta;
    h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnicni ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo narocila;
    i) z navedbo dela narocila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;
    j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:
    - z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, ce to zahteva narocnik;
    - s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblascene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehnicnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.
    (3) Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za posamezno narocilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora narocniku predloziti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo narocila. Kot dokazilo lahko na primer steje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predlozi, narocnik lahko njegovo ponudbo izloci.
    (4) Pogoji iz prejsnjega odstavka veljajo tudi v primeru, ko nastopa vec gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na sposobnosti sodelujocih v skupini ali drugih subjektov.
    (5) V postopkih javnega narocanja, katerih predmet so dobave blaga, ki vkljucujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev in/ali izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na njihove vescine, ucinkovitost, izkusnje in zanesljivost, kot jih je narocnik opredelil v razpisni dokumentaciji.
    (6) Narocnik mora v obvestilu o javnem narocilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega clena bo stel kot ustrezno. Pri tem narocnik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odlocilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnicni) sposobnosti.

46. clen

(standardi za zagotovitev kakovosti)

Ce zahteva narocnik predlozitev spriceval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Narocnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedezem v drugih drzavah clanicah. Od gospodarskih subjektov mora narocnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

47. clen

(standardi za okoljsko upravljanje)

Ce narocnik v primerih iz f) tocke drugega odstavka 45. clena tega zakona zahteva spricevala neodvisnih organov, ki so pooblasceni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih potrdili organi, ki jih priznava Evropska skupnost. Narocnik mora sprejeti enakovredna spricevala, ki jih izdajo organi s sedezem v drugih drzavah clanicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja.

48. clen

(merila za izbiro ponudbe)

(1) Narocnik lahko odda narocilo:
    a) na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe z uporabo razlicnih meril v povezavi s predmetom narocila, kot so na primer kakovosti, cene, tehnicnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroskov poslovanja, stroskovne ucinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnicne pomoci, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokoncanje del ali
    b) na podlagi najnizje cene.
    (2) V kolikor narocnik navede merila v obvestilu o javnem narocilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
    (3) Narocnik mora v primeru oddaje narocila na podlagi merila ekonomsko najugodnejse ponudbe v obvestilu o javnem narocilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurencnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo narocila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega narocila. Narocnik lahko ovrednoti merila z dolocitvijo maksimalnega razpona. Ce po mnenju narocnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoce ovrednotiti, mora narocnik v obvestilu o javnem narocilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurencnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejsega do najmanj pomembnega.
    (4) Pri ocenjevanju ponudb mora narocnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem narocilu ali razpisni dokumentaciji in nacin, kot so bila opisana in vrednotena.
    (5) V primeru dveh ali vec ekonomsko najugodnejsih ponudb narocnik izbere najugodnejso ponudbo tudi na podlagi vnaprej dolocenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja tezje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih doloci v razpisni dokumentaciji.
    (6) V kolikor narocnik odda narocilo na podlagi ekonomsko najugodnejse ponudbe z uporabo razlicnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril.

49. clen

(neobicajno nizka ponudba)

(1) Ce narocnik meni, da je pri dolocenem narocilu ponudba neobicajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o moznosti izpolnitve narocila glede na blago, gradnje ali storitve, mora narocnik, preden zavrne taksno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega narocila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je narocnik predhodno dolocil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanasajo zlasti na:
    a) ekonomicnost nacina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
    b) izbrane tehnicne resitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
    c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
    d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
    e) moznost, da ponudnik pridobi drzavno pomoc.
    (2) Narocnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upostevajoc predlozena dokazila. V kolikor narocnik ugotovi, da je ponudba neobicajno nizka, tako ponudbo izloci.
    (3) Ce narocnik ugotovi, da je ponudba neobicajno nizka, ker je ponudnik pridobil drzavno pomoc, lahko zavrne ponudbo le, ce se je prej posvetoval s ponudnikom, ce slednji v primernem roku, ki ga doloci narocnik, ne more dokazati, da je pomoc dodeljena zakonito. Ce narocnik zavrne ponudbo v teh okoliscinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in Komisijo.

Peto poglavje
    ROKI

50. clen

(roki za prejem prijav in ponudb)

(1) Pri dolocanju rokov za prejem prijav in ponudb mora narocnik upostevati predvsem zapletenost narocila in cas, potreben za pripravo ponudb, upostevaje pri tem minimalne roke, dolocene s tem zakonom.
    (2) Ce je obvestilo o javnem narocilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, steje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je narocnik odposlal Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

51. clen

(rok za prejem ponudb v odprtem postopku)

Rok za prejem ponudb v odprtem postopku mora biti najmanj 40 dni od datuma posiljanja obvestila o javnem narocilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

52. clen

(skrajsanje rokov v odprtem postopku)

(1) V primeru, da narocnik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, dolocen v prejsnjem clenu, lahko skrajsa, vendar ne sme biti krajsi od 29 dni.
    (2) Rok zacne teci od dneva posiljanja obvestila o javnem narocilu v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
    (3) Skrajsanje rokov na podlagi prvega odstavka tega clena je dovoljeno samo pod pogojem, ce je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem narocilu, kot je opredeljen v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v objavah), v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in ce je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in najvec 12 mesecev pred datumom posiljanja obvestila o javnem narocilu.

53. clen

(podaljsanje rokov)

Ce se zaradi kakrsnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, ceprav jih je gospodarski subjekt pravocasno zahteval, ne predlozijo v rokih, dolocenih v tem zakonu, ali ce se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predlozijo sele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim narocilom na kraju samem, mora narocnik rok za prejem ponudb podaljsati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljsanje roka mora narocnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih narocil.

54. clen

(roki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)

(1) Rok za prejem prijav in ponudb v primeru oddaje javnega narocila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, je najmanj:
    1. za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma posiljanja obvestila o javnem narocilu;
    2. za prejem ponudb v primeru postopkov s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti 35 dni od datuma posiljanja povabila.
    (2) V primeru, da narocnik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok dolocen v 2. tocki prejsnjega odstavka lahko skrajsa, vendar ne sme biti krajsi od 31 dni.
    (3) Rok iz prvega in drugega odstavka tega clena zacne teci od dneva posiljanja povabila k oddaji ponudb v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.
    (4) Skrajsanje rokov na podlagi prvega odstavka tega clena je dovoljeno samo pod pogojem, ce je predhodno informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o javnem narocilu, kot je opredeljeno v Seznamu informacij, ki morajo biti navedene v objavah, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in ce je predhodno informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in najvec 12 mesecev pred datumom posiljanja obvestila o javnem narocilu.

55. clen

(rok za prejem prijav v konkurencnem dialogu
    in v postopku s pogajanji po predhodni